© Claassen Verlag, Berlin, 2020
Christian Baron se je rodil leta 1985 v Kaiserlauternu kot drugi od štirih otrok v delavski družini: oče je bil selilec, mama čistilka. S svojim prvencem Ein Mann seiner Klasse si je zadal opisati socialno okolje, ki ga je oblikovalo – v izrazito avtobiografski obliki: piše o zgodbi svoje lastne družine in otroštva, s podobo nasilnega očeta alkoholika v središču.
Paradoksalno so avtorice in avtorji literarnih del, ki govorijo o nižjih družbenih razredih, neizbežno zunanji opazovalci; predvsem ker protagonistkam in protagonistom tega okolja manjka jezik, da bi o problemih, ki jih pestijo, pripovedovali literarno – zunanji opazovalci, ki bodisi tako ali tako ne izvirajo iz teh slojev bodisi tudi takšni, ki so se povzpeli po družbeni lestvici in se, predvsem z učenjem, močno oddaljili od svojega prvotnega okolja in ga tako lahko gledajo z druge perspektive. Christian Baron se oglaša s slednje pozicije, in ker pripoveduje svoje življenje in svoja doživetja, je njegov pripovedni ton avtentičen: bodisi ko pripoveduje o očetovi pijano-agresivni naravi, materini bolezni ali pa o teti, pri kateri otroci na koncu odraščajo.
Prvoosebni pripovedovalec romana obudi otroške spomine in jih hkrati predstavi s perspektive pozneje interpretirajočega odraslega. Zahvaljujoč med preteklostjo in sedanjostjo preklapljajočim načinom pripovedovanja knjiga preučuje tudi, kakšne sledi lahko socializacija v delavskem razredu pusti v novi družbeni vlogi intelektualca.
Christian Baron je s preciznim slogom ustvaril pretresljiv roman, ki spretno preklaplja med časovnimi ravnmi – branje, ki ga vzljubiš. Dotakne se te, obenem pa se prefinjeno izogne patosu in samopomilovanju. Prednost romana je tudi, da protagonistke in protagonisti niso predstavljeni »črno-belo«: oče ni utelešenje zla, temveč v osnovi dobronameren lik, ki mu ne uspe oblikovati lastnega življenja. Mislim, da v tej povezavi tiči najpomembnejše vprašanje romana: ali življenjsko pot in usodo človeka določajo lastne, individualne odločitve ali socialna pripadnost že na začetku začrta določene obrise. Baron ima v svojem romanu za bolj odločilno slednje. Tragedijo svojega očeta vidi jasno utemeljeno v protislovjih njegovega družbenega položaja; na to namiguje tudi naslov romana: človek svojega razreda.
Claassen Verlag