© C.H. Beck, München, 2019
Naš vsakdan je sedaj neločljivo prepleten z različnimi digitalnimi napravami; dobo, v kateri živimo, zaznamujejo gromozanske količine podatkov, ki se skozi te naprave pretakajo in shranjujejo v »digitalnih podatkovnih silosih«. Svet milijontih senzorjev in neskončnih kapacitet shranjevanja ima vendarle Janusov obraz.
V svoji knjigi Adrian Lobe preučuje, kako se naše digitalne stopinje – vsako poslano sporočilo, vsakodnevna in domnevno nedolžna uporaba brskalnikov, biometrično prepoznavanje ali lokacijske storitve v naši torbi – hkrati na mnogovrstne načine spreminjajo v mikropripor in kako se človek v digitalni dobi prostovoljno podaja v ujetništvo. Lobe prepozna fenomene našega časa in njegovi primeri, vzeti iz digitalne življenjske resničnosti »programirane družbe«, pretresajo okvire velike teoretske pripovedi o pravni državi in humanizmu ter jih pišejo na novo. Medtem Lobejevo zanimanje velja institucionaliziranemu izvajanju moči, ki vpliva na življenje posameznika in skupnosti, ter njeni racionalnosti – s tem se avtor pridružuje filozofu Michelu Foucaultu, kar nakazuje že naslov.
»Na neki točki ni več možnosti, da bi živeli zunaj svojih digitalnih reprezentacij. Ujeti smo v svojem digitalnem telesu.« Subjektu, ki se zvija v podatkovnem zaporu, postane jasno, da mu je pravica do intimnosti in samoodločanja kratena ali pa celo izginja. Morda kot znak izgube samoodločanja avtor to novo dobo poimenuje »podatkocen« namesto antropocen. Lobe v svoji analizi napreduje induktivno; splošnejša vprašanja o filozofiji, pravni teoriji, politologiji in teoriji moči ali etiki oblikuje na podlagi opisov konkretnih primerov. Pri tem pa teh problemov vseeno ne obravnava strokovno poglobljeno – Lobe ne piše znanstvene razprave, temveč veliko bolj v slogu kakovostnega novinarstva ali neke vrste popularne filozofije. Posledično je njegova knjiga lahko razumljiva in prijetna za branje.
Verlag C.H. Beck