© Bernberg Verlag, Berlin, 2019
Nemška pisateljica Katharina Hacker, prejemnica nemške književne nagrade leta 2006 za roman Die Habenichtse (slo. Siromaki), je objavila zbirko, ki jo je zelo težko umestiti v eno samo zvrst. Avtorica je naslov knjige, Darf ich dir das Sie anbieten?, opremila z razlago, da gre za »minutne eseje«, kar pa je morda nekoliko preohlapno.
Začeti bi morali z namigom, da Katharina Hacker pravzaprav piše o vsem mogočem. Pri knjigi gre za neke vrste šatuljico z nakitom. Povod za pisanje nudijo recimo srečanje, čtivo ali kakšen drug element vsakodnevne eksistence. Teme njenih proznih fragmentov so tako velika vprašanja (kot vprašanje usode, svobode, prijateljstva ali smrti) kot tudi drobne vsakdanjosti, stik z življenjskim tkivom. Skoraj vedno pa je pomembna predvsem filozofska zasnova. Poleg ljudi se v njenih zgodbah precej pogosto pojavljajo tudi živali, predvsem pes, kateremu je posvečena cela vrsta ločenih fragmentov.
Avtorica svet opazuje skozi besedo, pri tem pa se navezuje na filozofske ali literarne mojstrice in mojstre, Bertranda Russella, Martina Buberja, Mileno Jesensko ali Georga Steinerja. Izbor teh imen sicer ni naključen in priča o avtoričinem poznavanju judovskih študij.
Toda vrnimo se k poskusu umeščanja knjige v določeno zvrst. Težim k temu, da bi dela opisal kot kratko prozo, kar ustreza tudi avtoričinemu navodilu, naj besedila prebiramo na poti, recimo med dvema postajama ali v prometnem zamašku. Toda čeprav knjiga obsega komajda dobrih 100 strani in besedilo večkrat zapolni le del strani (avtorica bralkam in bralcem svetuje, naj na širokih robovih ob strani zabeležijo svoje opombe), se nikakor ne bere hitro. V tem smislu »minuta« zagotovo ni dovolj za tehten razmislek.
Minutni eseji na svojstven način nagovarjajo našo vest. Hacker želi, da izstopimo iz vsakodnevnega hitenja in se z njo za trenutek ustavimo. Paradoksalno pa je, da to lahko traja več kot zgolj trenutek.
Berenberg Verlag