© Suhrkamp Verlag
»Individualizacija« je glavni pojem, s katerim želijo sociologi, kot so Ulrich Beck in drugi, že od osemdesetih let prejšnjega stoletja naprej označiti novo družbo, ki temelji na postmaterialističnem spreminjanju sveta. V široko zasnovani študiji sociologa Andreasa Reckwitza lahko zdaj najdemo obširen družbeno teoretični odgovor na vprašanje, kako naj razumemo »prestrukturiranje moderne«, ki ga že eno generacijo opažamo v bogatih zahodnih družbah. »Singularizacija« je veliko več kot le raznolikost življenjskih poti, ki se razlikuje od konformnosti razredov in slojev stare industrijske družbe. Zadeva temeljno preoblikovanje orientacije: objekti, subjekti, prostori, časi in kolektivno so izbrani po principu edinstvenosti in postanejo glavni moment novega »kreativnega« srednjega razreda.
Kultura singularizacije kot fenomena, ki zaznamuje naš čas, posledično odpravlja ekonomsko dominantni družbeni tip klasične moderne, ki je sledil logiki kulturnega posploševanja. V tem oziru je današnja družba bolj kot kadar koli prej zaznamovana s kulturo, teorija družbe pa bolj kot kadar koli prej ustreza sociologiji kulture.Da je knjiga, ki v prvem, teoretičnem delu mestoma ni povsem preprosta, velik dosežek, dokazuje tudi to, da avtor v drugem delu, kjer se posveča uporabi teorije pri številnih aktualnih socialnih, političnih in kulturnih fenomenih, požanje odlične rezultate. Ne gre torej le za oprijemljivo socialno teorijo pozne moderne, temveč za prepričljiv opis nove razredne strukture. Poleg tega Reckwitz postreže z jasnovidnimi analizami, kot so na primer kulturna revolucija zaradi digitalizacije in nova avtoritarno-nacionalistična politična gibanja.