© Suhrkamp Verlag
Mlad moški se spominja svojega starejšega brata, ki je preminil pred leti. Spominja se zadnje noči, ki sta jo preživela skupaj v münchenskih barih. Bratov grob je obiskal le enkrat – čeprav kot obseden ves čas misli nanj. V neskončni kaskadi spominov doživimo meandraste pogovore bratov, brez odstavkov in brez sape, stalen tok zavesti, ki ga prekinjajo le ogromne količine piva in še več žganja. Heinzu Helleju je z »Die Überwindung der Schwerkraft« uspel nežen in melanholičen roman, ki mu v nemški sodobni književnosti ni para. Jezik, občutek za ritem, duh časa: povsem izvirno literarno žalovanje, ki je poleg vsega še zelo ganljivo. Avtorju vsekakor povsem brez muke uspe premagati težnost. Njegova proza je tako presneto dobra, da začne lebdeti že v prvem stavku.