Diskusija Kant 300

Mehr Licht Graphik: Tomato Košir © Goethe-Institut Ljubljana

po, 22.04.2024

19:00 - 21:00

Goethe-Institut Ljubljana – Prireditveni prostor

Goethe-Institut praznuje 300. obletnico Kantovega rojstva

Goethe-Institut Ljubljana, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani in Inštitut za filozofijo in družbeno teorijo Univerze v Beogradu vabijo na praznovanje rojstnega dne enega najpomembnejših filozofov evropskega razsvetljenstva – Immanuela Kanta.

22. 4. 1724 v Königsbergu rojenega filozofa se bomo spomnili v izbrani družbi – in v okvirih diskusije – treh velikih poznavalcev njegovega življenja, filozofije in vpliva, pri čemer bomo obudili njegove misli za aktualni čas in izpostavili njegovo ključno vlogo pri oblikovanju slovenskega intelektualnega prostora:
 
  • Prof. dr. Rado Riha
  • Prof. dr. Zdravko Kobe
  • Prof. dr. Thomas Khurana
     
Večer v Prireditvenem prostoru Goethe-Instituta, kjer bomo na Kanta tudi nazdravili, bo moderiral dr. Goran Vranešević. Pogovor bo potekal v angleškem in nemškem jeziku.

Vstop je prost.

Ker je število mest omejeno, se lahko na dogodek prijavite na spodnji e-naslov:

kultur-ljubljana@goethe.de

V primeru, da se nam vnaprej javite po e-pošti, je vaša prijava veljavna do 18.45 oz. 15 minut pred dogodkom, potem bomo sedeže primorani sprostiti.

Thomas Khurana © Osebni arhiv Thomas Khurana je profesor filozofije in vodja Centra za postkantovsko filozofijo na Univerzi v Potsdamu. Pred tem je poučeval na univerzah Yale, Essex, Leipzig in Frankfurt. Kot prejemnik Heussove profesure je poučeval na New School for Social Research, bil je tudi Humboldtov štipendist na Univerzi v Chicagu in Heisenbergov štipendist, poleg tega pa je prejel profesuro Maxa Kadea na Univerzi Yale. Njegove raziskave se osredotočajo na socialno in praktično filozofijo, filozofijo uma, filozofsko antropologijo in estetiko; zgodovinsko se pri svojem delu opira na Kanta in nemški idealizem, kritično teorijo in kontinentalno filozofijo 20. stoletja. Trenutno se Thomas Khurana ukvarja s kritično teorijo druge narave in redefinicijo družbenosti človeške oblike življenja ter raziskuje filozofske implikacije razprave o antropocenu.

Veselimo se vašega obiska!

Nazaj