© Klett-Cotta, Stuttgart, 2020
Nestanovitni glavni junak se iz revnega Porenja izseli v Ameriko. V svetovni metropoli ljubiteljskega radijskega operaterja navduši predvsem še večji svet, ki se razprostira pred njim, in prav ta konjiček njegovim "rojakom" zaveže jezike. Očitki vesti, celo strah, leporečenje in obotavljivi poskusi oddaljitve, nato aretacija in internacijsko taborišče. Zatem sledi vrnitev v Nemčijo, poskus privajanja na domače, ki je postalo tako tuje, potem ponovna in povsem ilegalna izselitev v veliki svet, katerega simbol je lahko le New York. Te ključne besede pa lahko ponudijo le skromno predstavo o tem, kaj zmore občutij poln tekst Ulle Lenze.
Poleg razburljivega časa in geografskega prostora ponuja Der Empfanger lep primer, kako večplastna in prepričljiva je lahko interakcija med avtentičnim zgodovinskim gradivom ter fikcijo. Avtorica se posveti »malemu človeku« tako, da pripoveduje o drobnem zobniku v kolesju vohunske mreže, o prijazni osebi po imenu Joseph Klein, ki bi se odločanju najraje izognila. Brbotanje duha nacionalsocializma v New Yorku malo pred drugo svetovno vojno in njegove strukture so v literaturi bolj redko obravnavani (z izjemo Propagande Steffena Kopetzkya). Poleg tega oživijo tudi, v zelo niansirani socialni in medčloveški dinamiki, privlačna sila metropole, družinska zgodba in razmere takoj po vojni, napetost med dvema zelo različnima bratoma ali pa nemško okolje v Argentini in na Kostariki na začetku 50. let prejšnjega stoletja. Preklapljanje med različnimi časovnimi ravnmi se zdi razumljivo, ker sledi (ne)logiki človeških spominov. Jedrnate čustvene podobe in velik učinek neizrečenega, brez želje po upravičevanju ali velikega psihologiziranja. Dobro raziskano, a ne bahaško, pa tudi poetično, brez izumetničenega patosa.
Klett-Cotta