Ágnes Huszár priporoča
Medizin ohne Ärzte

V času pandemije sta medicina in umetna inteligenca vsekakor zelo aktualni temi. Če obstaja nevarnost, da zaradi obiska pri zdravniku zbolimo, si raje doma pomagamo z aplikacijo. Če uporabimo aplikacijo, programska oprema na podlagi fotografij obolelega dela telesa takoj postavi diagnozo in priporoči zdravilo.
Toda v kolikšni meri je v medicini  umetno inteligenco zares mogoče uporabljati za zdravljenje? Lahko dejansko nadomesti celo zdravnice in zdravnike same? Kot zdravnik in soupravitelj digitalnega zdravstvenega portala NetDoktor avtor te knjige zelo dobro ve, kakšne strahove in pričakovanja imajo pacienti spričo »krasnega novega sveta« zdravstvene oskrbe.

Gre za občudovanja vreden pogled, ki se nenehno širi. Naj omenim le en primer: če nekdo trpi zboli za redko boleznijo, je malo možnosti, da bi s tradicionalnimi pristopi našli ustrezno metodo zdravljenja, saj tudi najizkušenejši zdravniki in zdravnice poznajo le delček desettisočih bolezni. Po drugi strani lahko inteligenti sistemi, ki delajo z gromozanskimi podatkovnimi zbirkami, vse te bolezni identificirajo. Njihova prednost je predvsem v tem, da niso vezani na lokacijo, zato bi jih lahko že kar danes namestili v najmanjši zdravniški ordinaciji na podeželju. Od tam se lahko povežejo s podatkovno zbirko najbližje bolnišnice: če pacienti in pacientke potrebujejo nujen poseg, jih bo v operacijski dvorani pričakalo že pripravljeno zdravstveno osebje.

Kjer so si zdravnice in zdravniki prej pomagali s palpacijo, sedaj uporabljajo moderne metode slikovne obdelave, ki v nekaj sekundah in brez vsakršnih bolečin in neprijetnosti razkrijejo način delovanja človeških organov. S pomočjo teh metod lahko bolezni hitreje odkrijejo, s čimer se povečajo možnosti za ozdravitev. Na področju diagnostike zdravniki in zdravnice ne morejo več brez vse bolj razvite sistemske programske opreme.

Po vsem svetu si medicina prizadeva, da bi uporabljali metode zdravljenja, ki so natančno prilagojene individualnim potrebam posameznih pacientk in pacientov. Tudi vzpostavitev zdravilnih metod, pri katerih bi bilo treba beležiti in nadzorovati na tisoče fizioloških podatkov in njihovo nenehno spreminjanje, si lahko zamislimo le s pomočjo računalnika. Pametne ure, ki bdijo nad zdravstvenim stanjem in majhne naprave za merjenje krvnega tlaka in krvnega sladkorja so postali sestavni del našega vsakdana. Prek razvoja robotike se vsajajo umetni organi, ki so veliko zmogljivejši od naravnih. In nanoroboti lahko prek krvnega obtoka pridejo do bolnih celic in jih popravijo.

Ne glede na to, kako osupljiv je razvoj medicinske tehnike, ne bodo naprave nikoli nadomestile človeške prisotnosti. Zdravnice in zdravniki namreč niso le tisti, ki zbirajo podatke o zdravju in poiščejo optimalno zdravljenje, obenem so tudi sočutni in razmišljujoči ljudje in s svojo spodbudo pomemben del procesa zdravljenja. Umetna inteligenca človeka ne more nadomestiti, lahko samo pomaga njegovi dejavnosti in jo naredi učinkovitejšo.

Residenz Verlag