Aktualne razprave kažejo, da ideja združene Evrope nikakor ni samoumevna. Ali se bo torej zamisel o Evropi v prihodnosti ohranila? In kako ji lahko politika in kultura vdihneta svežo energijo?
Osem evropskih pisateljic in pisateljev je poskusilo pripovedovalsko raziskati, kaj svoboda pomeni za Evropo. V svojih kratkih zgodbah zrcalijo svoje različne izkušnje in sistemske vplive ter zaznamovanosti. Vseh osem kratkih zgodb je dostopnih tukaj v formatu PDF ali E-PUB:
Režiserji iz dvajsetih držav so ustvarili filme, ki nasprotujejo cenzuri. Vsak film je dolg največ 45 sekund in izraža solidarnost z ljudmi v vseh deželah, kjer imajo omejeno svobodo govora, ter opozarja na nevarnost cenzure, ki preti tudi liberalnim družbam.
Nemčija| Turčija | 2018 | turščina z angleškimi podnapisi
Rojena leta 1960. Študirala je novinarstvo in gledališke vede. Od leta 1989 je posnela številne dokumentarne filme z medkulturno tematiko, na primer o nemških policistih ali nogometašicah iz priseljenskih družin. Njene filme pogosto predvajajo na Berlinalu. O kulturni identiteti pravi: »Turkinja postaneš.«
»Noben od naših filmov ne zrcali trenutnega političnega ozračja na Madžarskem.«
Bence Fliegauf, rojen leta 1974, ni nikdar obiskoval filmske šole. V svojih večkrat nagrajenih filmih se dotika sodobnih družbenih problemov in tabujev. Igrani film Samo veter, ki prikazuje serijo umorov Romov na Madžarskem, je na Berlinalu leta 2012 prejel veliko nagrado žirije.
»S hujskaštvom hoče omejiti državljanske pravice.« – Piotr Wysocki, rojen leta 1976, je študiral na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Varšavi. V dokumentarnih kratkih filmih, video instalacijah, akcijah in uprizoritvah analizira ljudi, ki se soočajo z resničnostjo svojega kulturnega in družbenega okolja, ali pa jih poziva k ukrepanju. Njegov kratki film Aldona so prikazovali na številnih mednarodnih festivalih dokumentarnega filma.
Gruzija | 2018 | gruzinščina z angleškimi podnapisi
Rojen leta 1961. Ustvaril je več igranih, kratkih in dokumentarnih filmov, tudi za televizijo, v katerih se izvrstno prepletata dar prodornega opazovanja družbe in zelo poseben humor. Leta 2009 je bil štipendist berlinskega umetniškega programa Nemške akademske službe za izmenjavo (Berliner Künstlerprogramm des DAAD).
Francija | Češka | 2018 | francoščina z angleškimi podnapisi
Rojen leta 1967. Na praški filmski šoli FAMU je študiral filmsko režijo. Njegove igrane in dokumentarne filme so predvajali in nagradili na najpomembnejših mednarodnih festivalih. Pogosto obravnava boleče soočenje z resničnostjo. Film Nikdy nejsme sami (Nikoli nismo sami, 2016) je na Berlinalu prejel nagrado občinstva: »Hotel sem prikazati svet, v katerem je človeška svoboda zelo relativna.«
Rojen leta 1948. Študiral je slikarstvo in filmsko režijo, od 80. let pa ustvarja na področju animacije. Z minimalističnim, groteskno popačenim slogom se loteva družbenih problemov. Njegovi kratki in dolgi risani filmi so bili deležni veliko pohval, odlikovanj, pa tudi srditega zavračanja: »Pred kratkim so za isti film, ki sem ga naredil, rekli, da je briljanten in za v smeti – mar ni to sijajno!«
Cut it out – Films against Censorship | Didi Danquart
Didi Danquart in Bastian Klügel
Nemčija| 2018 | angleščina
Didi Danquart: Rojen leta 1955. Študiral je psihologijo in sociologijo. Trilogija Deutsche Conditio Humana I-III, v kateri s pomočjo fikcije obravnava različne plati nemške zgodovine, je skupaj z več kot 20 dokumentarnimi filmi jedro njegovega dela. Bastian Klügel: Rojen leta 1986. Od leta 2015 je svobodni producent, režiser in pisec ter ustanovitelj filmske produkcije filmfaust, Klügel & Reichel GbR.
Sladkor v kockah, zadruge, razglednice – ti in drugi izumi ter dosežki so nastali z medkulturno izmenjavo znotraj Evrope. V sklopu Evropskega leta kulturne dediščine 2018 smo zbrali nekatere evropske »dedne spominke« in pripovedujemo njihove zgodbe.
Deset pisateljic in pisateljev je obiskalo evropske domove. Na Portugalskem, v Španiji, Franciji, Italiji, Belgiji, Luksemburgu in Nemčiji je gostom odprlo vrata več kot 15 mest, da bi skupaj preživeli večer.
Osem študentov fotografske šole Ostkreuzschule je maja 2017 potovalo v Manchester. S svojimi fotografijami izražajo svoja stališča do brexita in ponujajo vpogled v vsakdanje življenje v Manchestru. Projekt je nastal s podporo fundacije Klaus Stemmler-Stiftung.
