Paweł Zarychta priporoča
Stern 111

Pomislili bi, da je bilo 30 let po ponovni združitvi Nemčije o času tega velikega preobrata povedano že vse in da se je tema v literaturi že davno izpela. Da je to vse prej kot res, dokazuje Stern 111, najnovejši roman Lutza Seilerja. Na več kot 500 straneh razvije štiridelno pripoved o usodi družine Bischoff, ki izhaja iz vzhodnonemškega mesta Gera. Srečamo jo, ko pade zid in se odpro meje med Zahodno in Vzhodno Nemčijo, ko Carl, glavni junak, starše preko enega od mejnih prehodov prepelje v Zvezno Republiko, medtem ko mora on ostati v domači Turingiji, če bi jima načrti slučajno spodleteli. Starša – Inge in Walter – se skušata znajti v novi kapitalistični resničnosti, opravljata različna priložnostna dela, da bi se – zavoljo mladostnih sanj in skrivnosti – končno izselila v ZDA.

 

Medtem se Carl, namesto da bi se – kot jima je obljubil – vrnil v Gero in skrbel za družinsko hišo, z očetovim starim shigulijem odpravi v Berlin, ki se pravkar odpira svetu. Brez pfeniga v žepu se poda v pisan polsvet skvoterjev in umetniške scene okoli kultnega lokala »Assel«, da bi se po težkih začetkih vedno bolje znašel v tem posebnem mestu neprimerljivega vzdušja. S tem Carlova zgodba postane tako rekoč osebna kronika prvih let Berlina po združitvi v letu 1989, obrobna opomba velikega zgodovinskega preokreta.

 

Pri najnovejši knjigi Lutza Seilerja gre za izjemno, zrelo prozo, ki se enako kot pri Fontanu odlikuje po počasni epski upodobitvi, ironični distanci, a tudi po izraziti simpatiji do svojih likov. Temu se pridružuje še poznavanje razmer, krajev in ljudi v takratnem Berlinu, ki jih obudi nadvse čustveno. Kljub situiranosti v konkretnem zgodovinskem kontekstu prideta aktualnost in nadčasnost tega dela danes še posebej do izraza – glede na krizo, ki nas obkroža z vseh strani, in vedno bolj fluidno realnost.

Suhrkamp Verlag