Velja za enega najbolj zanimivih prozaistov mlajše generacije: Saša Stanišić, priseljenec iz nekdanje Jugoslavije, navdušuje nemške bralce s svojimi poezije polnimi romani. Njegova nova knjiga pa je še nekaj več – nadvse osebna zgodba. Ko je Stanišić leta 1992 prišel v Nemčijo, je bil star 14 let. Nemčija ni bila njegova izbira, temveč nujnost, pribežališče pred grozotami balkanske vojne. Prvi meseci v novi domovini niso sodili med najlažje. Šele sčasoma mu je uspelo prodreti v novo kulturo in družbo. Spoznal je nemške romantike, zlasti Eichendorfa in Hölderlina, ter se od njih učil. V romanu Herkunft beremo o sledeh približevanja tej literaturi in o njenem razumevanju. In posksil je pisati v novem jeziku. Uspelo mu je. Nemščina mu je postala nov dom.
Herkunft seveda ni enostavna, linearna in zmeraj jasna avtobiografska pripoved – čeprav je na skoraj vsaki strani moč čutiti izjemen napor, lastno pripoved urediti. Kar morda spreva deluje kot poraz, se pozneje izkaže kot zmaga literature. Preteklost se splete s sedanjostjo in občutje s poskusom intelektualnega doumetja položaja izseljenca na sploh. Luchterhand Literaturverlag
