PASCH-aktivnosti

*Wir lernen und singen, wir haben viel Spaß!

Ko smo v nedeljo na Hočkem Pohorju, natančneje v hotelu Zarja, obiskali **PASCH-kamp, smo 15 devetošolk in devetošolcev iz Osnovne šole Beltinci zmotili ravno med generalko pred pevskim nastopom, ki jih je čakal čez dobri dve uri, ko so po njih prišli starši. “In meinem Kopf ist nur Deutsch, Deutsch, Deutsch ...”, so prepevali pod vodstvom glasbenih mentorjev Maje Pihler - Bilbi in Gregorja Stermeckija.

“To je himna tabora, v nemščini smo napisali verze, Bilbi in Gregor pa sta dodala melodijo,” so povedali ponosni avtorji besedila, njihova mentorja pa sta dodala, da so tovrstne delavnice izjemnega pomena, “ker otroci na njih lahko raziskujejo kreativnost. Hkrati pa si s pomočjo melodije hitreje zapomnijo besede, se naučijo novih stavčnih struktur in glagolov”.

Udeležencem je bilo sicer malo žal, ker se letos zaradi nepredvidljivega dogajanja na mejah niso podali na dvodnevni obisk Münchna tako kot učenci prejšnja leta. A se niso preveč vznemirjali, ker so namesto ogledov münchenskih znamenitosti prepevali in pilili nemški jezik. Mentorica za jezik Mateja Žnidaršič je bila z doseženim zadovoljna: “V soboto smo imeli bolj resno temo, pripravljali in tudi posneli smo namreč razgovore za službo. V nedeljo pa smo se kratkočasili s pripovedovanjem zgodb na temo noči čarovnic.“

Zakaj nemški jezik?

Na to vprašanje skupina deklet in fantov odgovori z na prvi pogled nerazumljivim “ker je nemščina težka”. A dejstvo, da je bila po besedah koordinatork projekta Lidije Pelcl Mes in Lilijane Babič udeležba na taboru “nagrada za prizadevnost pri pouku nemškega jezika, ki so si ga kot prvi tuj jezik izbrali že v 4. razredu”, ga pojasni. Pravijo, da jim gredo zato lažje v glavo tudi drugi jeziki, pri čemer se Mihail malo namuzne na račun samosvojosti nemškega: “Surprise v angleščini se sliši zelo podobno kot 'sorpresa' v italijanščini ali pa 'surprise' v francoščini, v nemščini je pa Überraschung!” A to ga le dodatno motivira, saj bi rad svoje znanje 5-ih jezikov – poleg nemškega govori še angleško, srbsko, makedonsko in slovensko – še utrdil. Znanje nemščine je zelo pomembno tudi za Erika in Dejana, ki se naslednje leto odpravljata na srednjo šolo v sosednjo Avstrijo, navsezadnje pa se zanimanje tudi zaradi “pomanjkanja služb v domovini in bližine Avstrije od leta 2008, ko smo začeli s projektom PASCH povečuje” , pove Lidija. Z Lilijano menita, da imata kot učiteljici na voljo veliko izobraževanj, da sodelujejo pri partnerskih projektih, kot je denimo Stofftaschen, vseeno pa bi otroke še bolj pritegnila kakšna štipendija več. Bilbi in Gregor kot “zunanja sodelavca” pa sta opazila še nekaj: "Otroci zelo spoštujejo učiteljici, saj je vsak drugi napisal, da ima rad nemščino zato, ker ima dobro učiteljico. Dobro, malo so tudi prepisovali eden od drugega,” se vmes pošali Bilbi, “ampak tega zagotovo ne bi napisali kar tako, to res čutijo.”

PASCH–šole: partnerji prihodnosti v Sloveniji in drugod 

Izvajanje projekta PASCH se seveda od države do države razlikuje. Direktor ljubljanskega Goethe-Instituta Uwe Reissig tako izkušnje in prakso primerja z Marokom, kjer je služboval prej. V tej več kot 33-milijonski državi je bilo v projekt vključenih kar šest – izključno srednjih – šol, projekt pa je bil v veliki meri povezan tudi z vlaganjem sredstev v opremo šol (tehnika, knjige ...), kar v Sloveniji ni več potrebno.“V Maroku smo organizirali izobraževanja za učitelje nemščine izključno za PASCH-šole, medtem ko sta v Sloveniji v projekt PASCH vključeni samo dve učiteljici, ki se sicer vsako leto izmenjujeta pri štipendijah, sicer pa ju vključimo v seminarje, ki jih organiziramo za vse učitelje v Sloveniji.” Različni pristopi očitno delujejo. Vsaj če bi sklepali po Nušinih izkušnjah, ki se je s starši pred časom odpravila v Egipt: “Ker starša tujih jezikov ne obvladata najbolje, sem se morala pogovarjati jaz. Večinoma v nemščini in z malo angleščine sem se zmenila prav vse!”

Novim taborom naproti

Starši so se počasi začeli zbirati in kmalu je bilo vse nared za nastop: poleg himne tabora so učenci sproščeno v nemščini zapeli tudi Bilbijin hit “Hvala za vijolice”, za kar so bili nagrajeni z glasnim aplavzom. Sledila je še obvezna “gasilska” fotografija in prišel je čas za slovo. A to ni bilo niti malo grenko, saj so začele na plano vreti že nove ideje, denimo o videospotu, ki bi ga lahko posneli za himno, in novih taborih, ki bi jih lahko organizirali.

*Pojemo, se učimo in se zabavamo! Refren himne, ki so jo ustvarili udeleženci PASCH-tabora.

**Pasch: „Schulen: Partner der Zukunft“ je ime za pobudo nemškega zunanjega ministra Franka Walterja Steinmeierja, pri kateri gre za spodbujanje učenja nemškega jezika na osnovnih in srednjih šolah po svetu.