Mreža ELINET
Prizadevanje za pismenost
Vsak peti Evropejec ima težave pri dešifriranju sveta. Evropska mreža za razvoj pismenosti (ELINET) naj bi razvila standarde in modele za uspešno spodbujanje opismenjevanja v vseh starostnih skupinah.
Poročilo o obvladovanju pisnega jezika v evropskih državah leta 2012 je bilo opozorilni klic. Objavili so ga člani Skupine vodilnih izvedencev za obvladovanje pisnega jezika, ki jih je leta 2011 imenovala Evropska komisija. »Po navedbah narodnih in mednarodnih raziskav,« je poročal odbor izvedencev, ki mu predseduje nizozemska princesa Laurentien Brinkhorst, »približno vsak peti odrasli in vsak peti petnajstletnik nima zadostnih bralnih spretnosti, da bi bil kos zahtevam sodobnega vsakdanjega in poklicnega življenja.« Dodali so, da so v digitalni dobi potrebne vedno boljše bralne in pisne sposobnosti. Tistim, ki jih nimajo, grozi izguba vloge pri socialnih, kulturnih in ekonomskih dejavnostih.
IZVISELI – TUDI V NEMČIJI
Evropska komisija se je na zaskrbljujočo ugotovitev odzvala tako, da je 80 organizacij v 28 državah povezala v mrežo za opismenjevalno politiko. Ta mreža, poimenovana ELINET, je začela delovati februarja 2014 na otvoritveni konferenci na Dunaju. »Vsi državljani morajo imeti priložnost, da pridobijo osnovne veščine, ki so potrebne v pismeni družbi,« poudarja Christine Garbe, profesorica literarnih znanosti in literarne didaktike na Univerzi v Kölnu, ki koordinira ELINET. V Nemčiji so se projektu med drugimi pridružili organizacija Stiftung Lesen, Kampanja opismenjevanja Frankfurtskega knjižnega sejma, Nemško združenje za branje in pisanje ter Državno združenje za spodbujanje branja. Proračun mreže ELINET za dve leti znaša štiri milijone evrov.»Ogrožene skupine, ki pri obvladanju pisnega jezika ne dosegajo minimalnega standarda, nadpovprečno pogosto prihajajo iz manj izobraženih družin z nižjim prihodkom,« pravi Christine Garbe. V tej družbeni skupini so pogosto tudi priseljenske družine. Poleg tega ima nezadostne sposobnosti več dečkov kot deklic. Toda v veščinah pisnega jezika ne zaostajajo le številni mlajši polnoletniki – niti v bogati državi z razvitim izobraževalnim sistemom, kot je Nemčija. Izsledki raziskave, ki jo je leta 2013 opravila organizacija OECD, so pokazali, da vsak šesti odrasli v Nemčiji bere na ravni desetletnega otroka.
ISKANJE PRIMEROV DOBRE PRAKSE
ELINET ne namerava zbirati novih statističnih podatkov. »Nasprotno, radi bi povezali podatke, ki so razpršeni po vsej Evropi v številnih ločenih raziskavah, v kratka in jedrnata državna poročila,« razlaga Garbejeva. Pri tem se posvečajo vprašanju, kako se s težavami spopadajo posamezne države. Mreža naj bi zbrala in priporočila zglede spodbujanja opismenjevanja v vseh starostnih skupinah, ki obetajo uspeh. Toda da bo to lahko storila, mora najprej razviti skupne kriterije, »kako definirati primere dobre prakse. To je najpomembneje,« pravi koordinatorka. V ta namen projektna skupina, ki jo vodi britanska organizacija Booktrust, zbira obetavne zglede s področja zbiranja sredstev. Druga skupina, pod vodstvom Nizozemske fundacije za branje in pisanje v Haagu, zbira primere dobre prakse s področja ozaveščanja. Zanje je ključno vprašanje: »Kako lahko organiziramo kampanje ali učinkovito nagovorimo nosilce interesov, ki jih zanima politika opismenjevanja?« Garbejeva pravi, da je osrednja naloga ELINETA ta, da bi nazadnje ustvarili skupno evropsko internetno platformo, kjer bi bili zbrani rezultati dela, partnerji pa bi lahko predstavili svoje nacionalne projekte.SPODBUDA SE ZAČNE V DRUŽINI
Poročilo o pismenosti iz leta 2012 kot ukrep proti nezadostni sposobnosti branja in pisanja priporoča ustvarjanje okolja, v katerem se veliko piše, pa tudi močnejše spodbujanje branje v razredu ter krepitev sodelovanja in integracije na vseh družbenih področjih. Udeleženci ELINETA si pri tem lahko pomagajo s prejšnjimi izkušnjami. Christine Garbe je na primer uspešno koordinirala program Teaching Struggling Adolescent Readers (Poučevanje najstnikov z bralnimi težavami), pri katerem so sodelovali s partnerji iz Romunije, Madžarske, Estonije, Finske in Švice, ki so se zdaj pridružili tudi tej mreži. »Ogledali smo si 30 šol v enajstih državah, ki ponujajo dobre srednješolske programe za podporo šibkejšim bralcem.« Pri tem je bralna strokovnjakinja prepričana, da bi se morala spodbuda začeti že doma: »Uspešno pridobivanje veščin branja in pisanja se začne v družini.«V Nemčiji, na primer, fundacija Lesen v okviru projekta Lesestart sodeluje s pediatri, ki pri obveznih zdravniških pregledih otrok nagovorijo starše in jih oskrbijo s slikanicami ter priročniki za spodbujanje govorjenja in branja pri majhnih otrocih.